arabsko (العربية, al-ʿarabiyyah) je semitski jezik, tako kot hebrejščina in aramejščina, ki se je prvič pojavil sredi devetega stoletja pred našim štetjem v severni Arabiji in Sahari na južnem Levantu.[4][5]Za razliko od zadnjih dveh, kjer prvi izhaja iz drugega, pa je arabščina sama korenski jezik, tako kot latinščina. Za razliko od latinščine se še danes pogosto uporablja in govori. Približno 292 milijonov ljudi ga govori kot prvi jezik. Veliko več ljudi ga lahko razume tudi kot drugi jezik v Magrebu. Arabski jezik je zapisan od desne proti levi s soglasniško abecedo, ki se imenuje tudi abjad.[6]Ker je tako razširjen po vsem svetu, je jezik eden od šestih uradnih jezikov Združenih narodov. Drugi uradni jeziki ZN so: angleščina, francoščina, španščina, ruščina in kitajščina.[7]
Veliko držav govori arabščino kot uradni jezik, vendar je vse ne govorijo enako. Jezik ima veliko narečij ali različic, kot so sodobna standardna arabščina, egipčanska arabščina, zalivska arabščina, magrebska arabščina, levantinska arabščina in mnoge druge. Nekatera narečja se med seboj govorijo tako različno, da nekateri govorci težko razumejo drugega. Številne dialektične besede pa so še vedno zakoreninjene v izvirnem ali klasičnem jeziku.
Večina držav, ki uporabljajo arabščino kot uradni jezik, je na Bližnjem vzhodu. So del arabskega sveta, največja religija v regiji je islam.
Arabščina je zelo pomembna v islamu, ker muslimani verjamejo, da jo je Alah (Bog) uporabljal za pogovor z Mohamedom prek nadangela Gabrijela (Jibrila) in mu dal Koran v tem jeziku. Mnogi, a ne vsi arabsko govoreči, so muslimani. Verjame se, da je čudež Korana v njegovem jeziku.
Arabščina prav tako postaja priljubljen jezik za učenje v zahodnem svetu, čeprav se materni govorci indoevropskih jezikov včasih zelo težko naučijo njene slovnice. Številni drugi jeziki so si besede izposodili iz arabščine zaradi njene pomembnosti v zgodovini. Nekatere angleške besede, ki jih lahko zasledimo v arabščini, so sladkor,[8]bombaž,[9]revija,[10]algebra,[11]alkohol[12]in emir.[13][14][15]
Arabščina je uradni jezik teh držav:
Alžirija
Bahrajn
Komori
Čad
Džibuti
Egipt
Eritreja
Irak
Izrael
Jordanija
Kuvajt
Libanon
Libija
Mavretanija
Maroko
Oman
Pakistan
Palestina
Katar
Savdska Arabija
Somaliland
Sudan
Sirija
Tunizija
Združeni Arabski Emirati
Jemen
Je tudi nacionalni jezik:
Mali
Somalija
Senegal
Abeceda[spremeni|spremeni vir]
Arabska abeceda je soglasniška abeceda z 28 črkami, kot so navedene spodaj:
ا (Alif, izgovorjeno a)
ب (Ba, izgovorjeno kot angleška črka 'b')
ت (ta, ki se izgovarja podobno kot angleška črka 't')
ث (Tha, izgovorjeno kot 'th' v 'bath')
ج (Prevajanje..., izgovorjeno kot 'j')
ح (Haa, izgovorjeno kot težki 'h' iz vratu)
خ (Khaa, izgovorjeno kot bruhanje ali smrkanje iz grla)
د (Dal, izgovorjeno kot 'd')
ذ (Thal, izgovorjeno kot 'th' v 'the')
ر (ra', ki se v italijanščini izgovori kot 'r')
ز (Zay, izgovorjeno kot 'z' v zebri)
س (videl, izgovorjeno kot piskanje)
ش (sijaj, izgovorjeno kot 'šš')
ص (Saud, izgovorjeno kotvidelvendar nekoliko težji)
ض (Dah, izgovorjeno kotDalampak težji)
ط (Prevajanje..., izgovorjeno kot stisnjen 't')
ظ (Tha, ki se izgovori tako, da povlečete srednji del jezika navzdol, medtem ko poskušate izgovoriti močan 'th')
ع ('ni, izgovorjeno podobno zvoku davljanja)
غ (Prevajanje..., izgovorjeno kot grgranje vode)
ف (Os, izgovorjeno kot 'f')
ق (Qaf, kot zvok v komičnih risankah, ko liki požirajo pijačo)
ك (Kaf, izgovorjeno kot 'k')
ل (Lam, izgovorjeno kot 'L')
م (Meem, izgovorjeno kot 'm')
ن (opoldne, izgovorjeno kot 'n')
ه (Ha, mehak zvok 'h')
و (vau, izgovorjeno kot "w" ali "ooh")
ي (ja, izgovorjeno kot 'y')
